Naši člani: Dječji vrtić Mali svijet Pula, Hrvaška
Gozd in otroci nas povezujejo s hrvaškimi kolegi, ki simpatizirajo z gozdno pedagogiko skoraj enako intenzivno, kot mi v Sloveniji. Na pobudo Vrtca Mali svet iz Pule (Vrtić Mali svijet Pula) smo v marcu izvedli na Hrvaškem prvi seminar iz gozdne pedagogike za njihove pedagoške strokovne delavce, s čimer nadaljujemo sodelovanje, ki se je začelo že v lanskem letu. O gozdni pedagogiki smo se pogovarjali s psihologinjo Ireno Brajković in socialno pedagoginjo Sanjo Krizman, ki sta pobudnici našega medsebojnega sodelovanja.
Kje ste izvedeli za naš inštitut, kako se je začelo naše sodelovanje?
Želeli smo, da bi se naši vrtci spet odprli navzven, da bi otroci in vzgojitelji spet začeli redno zahajati v naravo. V zadnjih letih se je namreč zaradi varnostnih ukrepov število takšnih izhodov zelo zmanjšalo. Pri nas na Hrvaškem se veliko govori o načinu življenja na Danskem in o njihovih vrtcih v naravi. Ko sva študirali v Ljubljani, sva začeli po spletu raziskovati, kaj se dogaja pri naših sosedih v Sloveniji. Tako sva izvedeli zanimive stvari o vašem Inštitutu in gozdni pedagogiki in že se je začelo sodelovanje. Želeli smo si, da bi se čim več naših strokovnih delavcev spoznalo z gozdno pedagogiko – zato smo vas povabili v naš vrtec, da bi izvedli pri nas seminar.
Katera so glavna spoznanja po tem seminarju?
Občutki so zelo pozitivni. Tako midve kot drugi udeleženci smo navdušeni nad samo izvedbo celodnevnega seminarja. Veliko novih spoznanj in idej lahko uporabimo pri nadaljnjem delu z otroki v projektu Vrtec v naravi. Večina se nas zaveda, da smo v preteklosti z otroki več zahajali v naravo, zaradi sedanjega načina življenja pa smo prenehali spodbujati igro otrok v naravnem okolju, zunaj ograj vrtcev. S tem seminarjem so se nam spet odprle oči. Spodbujeni smo, da se vrnemo k naravi in s tem spodbujamo celosten razvoj otrok.
Skupine, ki se nahajajo zraven gozda in morja, so skoraj vsak dan v naravi.
Kakšni so pogoji za izvajanje gozdne pedagogike v vaših krajih ob morju?
Zelo dobri. Večina vrtcev se nahaja v neposredni bližini morja, parkov, mestnih gozdov … in zato ni treba veliko prehoditi z otroci, da bi dejavnosti izvedli v naravnem okolju. Okolje je precej varno, ni veliko prometa in ne nevarnih cest.
Nam lahko na kratko predstavite vaš vrtec?
Vrtec Mali svijet ima 30 skupin in se nahaja na osmih različnih lokacijah. Glede na pedagoške standarde gre za precej velik vrtec. Dva vrtca sta čisto zraven morja pa tudi ostali so v neposredni bližini, 10 do 20 minut peš od morja. Naš vrtec obiskuje skupaj čez 500 otrok, imamo kar 60 vzgojiteljic. V vrtcu imamo tudi strokovne delavce: psihologa, pedagoga, rehabilitatorja, socialnega pedagoga, kineziologa in zdravstveno voditeljico.
Na kakšne načine uvajate gozdno pedagogiko?
Gozdno pedagogiko smo začeli uvajati skozi projekt Vrtec v naravi. V tem letu je vanj vključenih šest skupin, ki se nahajajo na šestih različnih lokacijah. Skupine, ki se nahajajo zraven gozda in morja, so skoraj vsak dan v naravi. V ostalih skupinah izvajamo enkrat tedensko strukturirane dejavnosti v povezavi z gozdno pedagogiko. Vsaka skupina načrtuje izhod iz vrtca in vodi svoj Dnevnik Vrtca v naravi skozi opis dejavnosti, fotografije, pripombe …
Poleg vzgojiteljic smo v projekt vključeni še psihologinja, socialna pedagoginja vrtca in občasno tudi naš kineziolog. Enkrat mesečno so vse skupine vključene v dejavnosti, ki jih izvajamo v sodelovanju z gozdarji iz Šumarije Pula in skavti iz Odreda izviđača pomoraca Uljanik.
Vse dejavnosti so prilagojene razvojnimi značilnostim otrok in vključujejo različne teme, kot na primer orientacijsko gibanje, hojo, spoznavanje narave z različnimi čutili, naravno gibanje otrok, opazovanje sprememb v različnih letnih časih, spoznavanje rastlin in živali, izdelovanje zavetišč in hišic iz naravnih materialov, prosto igro otrok.
Spoznavanje narave z različnimi čutili lahko zelo obogati otrokovo doživljanje sveta.
Kje so glavne prednosti in težave?
Prednosti je veliko, kot na primer izboljšanje zdravja, spodbujanje celostnega otrokovega razvoja, usmerjanje pozornosti, razvoj socialnih veščin otrok, reševanje konkretnih težav v naravi, spodbujanje medsebojnega spoštovanja in pomoči med otroci ter razvoj ekološke zavesti in pozitivnega odnosa do narave.
Nevarnosti so povezane z možnimi poškodbami, ki se lahko zgodijo v naravnem okolju, piki insektov in klopov, strah do neznanega … Menimo, da so te težave premostljive in jih sprejemamo kot izziv.
Ovire, povezane z zakonodajo in varnostjo, smo zmanjšali, tako da smo uvedli dobro sodelovanje s straši, pripravili soglasja in napotke za vse skupine, ki sodelujejo v projektu.
Otroci se najbolj veselijo raziskovalnih dejavnosti in proste igre.
Kako sprejemajo gozdno pedagogiko v vodstvu vrtca, kolegi, drugi vzgojitelji?
Vsi so zelo zadovoljnji z izkušnjami, ki so jih pridobili skozi projekt. Dogaja se, da tudi skupine, ki to leto niso bile vključene, sprašujejo, če jih lahko naslednje leto vključimo. Vsega tega ne bi bilo, če nas ravnateljica ne bi podpirala na vsakem koraku projekta in če ne bi opravljali to delo v timu, vsi skupaj.
Kako se otroci v gozdu zaposlijo? Česa se najbolj veselijo, se česa bojijo?
Najbolj se veselijo raziskovalnih dejavnosti in proste igre. Na začetku so bili zmedeni in so iskali strukturo, ki jim jo je nudil vzgojitelj. Sčasoma so se sprostili in se začeli sami ukvarjati s stvarmi, ki so jih našli v naravi. Sami sprašujejo in čakajo, da jih vzgojitelji odpeljejo ven iz vrtca, na sprehod in igro v naravo. Izziv jim je tudi slabo vreme, ko lahko obujejo škornje in dežne plašče. Ko so v naravi, redko sprašujejo: kdaj gremo nazaj v vrtec? Nekateri otroci se še vedno bojijo živali, ki živijo v našem naravnem okolju, včasih pa se bojijo tudi živali, ki obstajajo v njihovi domišljiji.
Kako učinkuje gozd na otroke?
Opažamo, da so otroci vse bolj sproščeni, odpornejši na padce, razvili so boljše ravnovesje in koordinacijo telesa, manj se med sabo kregajo ter se vse bolj znajdejo v naravnem okolju. Povečala se jim je zmožnost za hojo, ko gremo z njimi ven iz vrtca – na začetku so se namreč večkrat pritoževali. Lahko rečemo, da je narava primerna za vse otroke, tudi za otroke s posebnimi potrebami, ne glede na njihov značaj, navade in težave.
Narava je primerna za vse otroke, ne glede na njihov značaj, navade in težave.
Se pri vas na Hrvaškem veliko kolegov navdušuje nad gozdno pedagogiko? Med seboj sodelujete?
Žal pri nas na Hrvaškem ne obstaja takšen inštitut, kot je vaš, niti nismo povezani v kakšno podobno mrežo vrtcev in šol. Vse je na posameznikih, ki so navdušeni nad naravo, in njihovimi iniciativami za določene aktivnosti. Kolikor veva, izvajajo elemente gozdne pedagogike v nekaterih hrvaških vrtcih, med katerimi so večinoma privatni vrtci. Ob podpori našega ministrstva za vzgojo in izobraževanje delujejo pri nas eko šole in eko vrtci. Želeli bi, da bi se tudi na Hrvaškem razvila podobna praksa kot pri vas v Sloveniji.
Na kakšen način sodelujete z gozdarji, skavti?
Gozdarji in skavti so naši zunanji sodelavci, ki nam pomagajo s svojimi izkušnjami in primeri obogatiti program vrtca v naravi. To so osebe, navdušene nad gozdno pedagogiko in vzgojo otrok na način, da živijo v simbiozi z naravo, vendar izhajajo iz svojih inštitucij ter opravljajo svoje delo na prostovoljni osnovi. Pri nas smo se dogovorili, da bomo s predšolskimi otroci letos izvedli štiri do pet dejavnosti v gozdu s skavti. Otroci so jih lepo sprejeli in jih vedno radi pričakujejo.
V Dječjem vrtiću Mali svijet Pula sodelujejo tudi z gozdarji, skavti in drugimi navdušenci nad naravo.
Kako sprejemajo gozdne dejavnosti starši otrok?
Starši otrok so vključeni od začetka, ko smo jim na roditeljskih sestankih predstavili projekt in jih seznanili z dejavnostmi in izmenjali pričakovanja glede dogajanja. Vsaka skupina ima svoj kotiček za starše, v katerem jih obveščamo o tem, katere aktivnosti in kdaj jih izvajamo, izobesimo fotografije in različna sporočila otrok. Na roditeljskih sestankih med letom in na koncu leta pripravimo pregled celotnega dogajanja, največkrat v obliki PowerPoint prezentacije. Na ta način približamo gozdno pedagogiko tako staršem kot otrokom.
Ali tudi zasebno radi zahajate v gozd?
Irena: Narava, gozd in morje so pomemben del in spremljevalci v mojem življenju že od otroštva. To so mesta, na katerih se sproščam in napolnim baterije za naprej. Zelo radi telovadim zunaj na prostem skozi celo leto (tečem, plavam). Takšen način življenja imamo vsi v moji družini. Zelo radi raziskujemo naravo, se sprehajamo in izkoristimo vse, kar nam narava ponuja!
Sanja: Z družino radi zahajamo v naravo, najbolj pogosto se sprehajamo po hrvaških in slovenskih krajih čez vikende in praznike. Čez celo poletje se kopamo v morju in vsak prosti trenutek izkoristimo za bivanje na prostem in v naravi.
Na kakšne načine želite v prihodnje sodelovati s hrvaškimi in slovenskimi kolegi, ki se navdušujejo nad gozdno pedagogiko?
Radi bi se povezali v mrežo slovenskih in hrvaških kolegov, ki se ukvarjajo z gozdno pedagogiko. Na ta način bi bila izmenjava izkušenj, primerjava dobrih praks in izobraževanj na tem področju še lažja.
Mija Bokal