GOZDNI VRTEC RINGARAJA
“Gibanje skozi aktivno prosto igro – zlasti na prostem – je najbolj koristno darilo, ki ga kot starši, učitelji in skrbniki lahko podarimo svojim otrokom, da jim zagotovimo zdrava telesa, ustvarjalne misli, akademski uspeh, čustveno stabilnost in močne socialne spretnosti.”
Angela J. Hanscom, Balanced and Barefoot
Pred kratkim sem obiskala enega naših gozdnih vrtcev, vključenih v mrežo in sicer Vrtec Ringaraja pri OŠ Artiče. Seveda so me povabili v gozd, njihov gozd, imenovan Banova hosta. Gozd obiskujeta dve skupini, Kapljice in Balončki. Pod mentorstvom vzgojiteljic Ruth, Martine, Suzane in Ane, tam preživljajo dopoldneve do kosila, tudi do trikrat tedensko.
Gozd, sicer v zasebni lasti, je nekaj posebnega, z izvirom, vijugastim potokom, mokriščem, debelimi hrasti, ki jim delajo družbo breze, gabri, trepetlike, odmrlim drevjem, visokimi štori, razgibanim terenom in bogatim listnim odpadom.
Glede na to, da sem imela možnost, da si ogledam kar nekaj domačih in tujih praks izvajanja kurikula v gozdu, se vedno znova vprašam: »Koliko odtenkov bivanja v gozdu še lahko najdejo otroci s podporo vzgojiteljic, ko razvijajo sebe in kurikul skozi gozd?« Vedno znova ugotavljam, da nešteto in verjetno marsikateri odtenek še ni bil odkrit.
Starši jih podpirajo in njihova najboljša investicija v otroke, je bil nakup primernih oblačil. Nepremočljive hlače, pajaci in čevlji, otroci so za v gozd opremljeni tako kot morajo biti.
Za malčke Vrtca Ringaraja in njihovo preživljanje časa v gozd lahko rečemo: »Na planetu ni odrasle osebe, ki bi lahko poučevala otroke boljše od tistega, kar pogruntajo, najdejo, sestavijo in se naučijo v gozdu sami.«
Ko govorimo o učenju v Sloveniji v predšolskem in začetnem šolskem obdobju, ugotovimo, da še vedno preveč vrtcev in osnovnih šol razmišlja o učenju samo ob papirjih in svinčnikih. Toliko se osredotočamo na ABC in 123, da pogosto pomembne razvojne stvari zdrsnejo mimo nas. Vendar pa je zelo pomemben vidik, ki bi ga morali upoštevati pri učenju, prav gibanje v naravnem okolju. Ne bo še enkrat odveč poudariti, gibanje znotraj proste igre je eden glavnih dejavnikov, ki prispeva k razvoju možganov in ustvarja pogoje učljivosti. Banova hosta otrokom ponuja številne priložnosti za treninge ravnotežja, je bogato senzorično okolje in nudi številne priložnosti za usklajeno delo rok in oči. Kot vse druge človeške potenciale lahko te lastnosti otroci razvijajo le s prakso. Otroke v gozdu nagonsko privlačijo stvari, ki jim bodo pomagale pri lastnem uspehu in gradile njihovo samozaupanje in samozavest.
Kapljice in Balončki so zaradi rednih obiskov gozda v gibanju in pri motoričnih veščinah izredno spretni, v gozdu so zelo zanesljivi in prostor mojstrsko obvladujejo. Pri tem neutrudno ponavljajo akcije, skačejo čez potok, plezajo po brežinah, lezejo po odmrlih deblih, se kotalijo po bregovih. Najboljši učitelj je še vedno otrokova osebna povratna zanka. Tudi vzgojiteljici opažata napredek pri otrocih. Danes je veliko otrok tako izstradanih v gibanju, da v šolah brez očitnega razloga padajo s stola! Mladi šolarji potrebujejo moč rok in ramen, da bodo lahko držali roko v pravem položaju za pisanje. Otroci tako pri igri v gozdu na najboljši možni način krepijo velike mišice, ki bodo sčasoma potrebne za pisanje. Igre z vejami in z različnimi naravnimi teksturami, kot so pesek, blato, kamenčki, fino trenirajo manjše mišice v rokah in prstih. Enostavno povedano, igra v naravi bo otrokom olajšala spretnosti, potrebne za pisano besedo. S potiskanjem, vlečenjem, skakanjem, plezanjem, kotaljenjem v gozdu dobro razvijajo ravnotežni sistem ki jim bo poleg koordinacije in ravnotežja pomaga razvijati spretnosti, kot so, pozornost, koncentracija, sposobnost umiritve in boljša organiziranost. Še več, dobro razvit ravnotežni sistem predstavlja ključ do kognitivnih nalog, branja, poslušanja, reševanja problemov.
Pri igri v gozdu razvijajo svojo domišljijo in svojo fantazijo. Naravne igrače se spremenijo v karkoli, veje postanejo cepini za plezanje, dvojne sablje, trenutno se v gozdu išče trojna sablja. Štor postane prestol.
Opazim, da se v gozdu vseskozi tvorijo skupinice, ki zelo živahno komunicirajo med seboj, otroci uspešno gradijo medsebojne čustvene povezave.
Tudi zdravi so, na moje presenečenje sta skupini v času največjega razmaha raznih obolenj kompletni. Vemo, da obstaja več znanstvenih razlogov, ki pojasnjujejo, kako igra v naravi na svežem zraku krepi imunski sistem.
V Vrtcu Ringaraja Artiče so sigurno razvili način dela, ki otrokom zagotavlja stabilen ter uravnotežen razvoj in dokaj uspešno tlakujejo pot gozdnega vrtca. Več pa sigurno povedo fotografije.
Natalija Györek
