Gozdna Pedagogika

Najboljša naložba

v prihodnost otrok

je učenje v gozdu.
Gradimo temelje

učljivosti otrok.
Navdušujemo,

inspiriramo,

povezujemo.

Želite biti obveščeni o dogodkih in seminarjih? PRIJAVITE SE!

Kaj je gozdna pedagogika?

Gozdna pedagogika je metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja, ki ne ponuja samo spoznavanje gozda kot ekosistema, ampak bistveno posega tudi v vzgojo in celostni razvoj tako otrok, kot odraslih. Je recept za zdrav, umirjen in optimalen razvoj vseh nas. Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo samo v pozitivnem odnosu do narave in okolja, ampak tudi v ustreznem doživljanju samega sebe in življenja. Z gozdno pedagogiko otrokom in odraslim omogočamo varno in sproščeno raziskovanje narave, prepoznavanje lastnih občutkov in potreb ter pravilno odzivanje nanje in to v najbogatejšem učnem okolju – gozdovih Slovenije.

Želimo, da postanejo obiski gozda vaš navdih in inspiracija za razvoj in učenje ter podpora za življenje!

Komu je gozdna pedagogika namenjena?

Z gozdno pedagogiko nagovarjamo starše, vzgojitelje predšolskih otrok, učitelje in terapevte ter preko njih otroke. Namenjena in primerna je za vse otroke, tudi za otroke s posebnimi potrebami, ne glede na njihov značaj, navade, zdravstvene diagnoze in težave. Vsak otrok bo v gozdu zase našel tisto, kar mu bo ustrezalo.

Starši

Največ, kar lahko starši podarite otroku, je čas, ki ga skupaj preživite v naravi. Izkoristite skupne trenutke in pojdite k bližnjemu potoku, v gozd ali na travnik. Preberite pravljico pod drevesom in pogovarjajte se z otrokom. Tisto najpomembnejše, kar lahko gozd ponudi mlajšim otrokom, je igra, ki je v naravi pristna in zelo kvalitetna. Mlajši kot so, bolj spontano bodo raziskovali naravo. Hitro bodo našli naravne igrače, si poiskali naraven tobogan ali gugalnico ter razvijali lastno ustvarjalnost.

Starejšim otrokom dovolite, da prosto raziskujejo okolico vašega doma, naj postane kopanje v vaškem potoku, gradnja bivakov, izdelovanje lokov ali ribiških palic del odraščanja. Omejenost gibanja, zaprtost otrok v notranjost prostorov, prepuščenost otrok televiziji, telefonom, računalniškim igricam, številne vodene dejavnosti in tudi storilnostno naravnan šolski sistem so največkrat vzrok za številne težave. Danes že govorimo o epidemiji otrok z vedenjskimi, čustvenimi in učnimi težavami. Ali ste kdaj pomislili, da je vzrok temu sodoben družinski način življenja in pomanjkanje preživljanja časa v naravnih okoljih?
Vzgojitelji

Zakaj z malčki v gozd? Vzgojiteljem narekuje delo s predšolskimi otroki kurikul za vrtce. Ob obilici ciljev, ki jih poskušate doseči, včasih pozabljate, da so dejavnosti za naše malčke preveč usmerjene. Premalo je spontane igre, ki je za razvoj predšolskega otroka izjemno pomembna. Gozd prinaša številne prednosti: več zdravja, boljši motoričnih razvoj, izkustveno učenje, igro na naravni sončna svetloba in svežem zraku, ki je bolj raznovrstna ter izboljšane socialne veščine, ki pozitivno vplivajo na njihovo samozavest in samozaupanje.
Učitelji

Gozdni dnevi vam bodo zelo popestrili šolsko leto. Gozd, kot prostor podpira vse učne predmete in obenem z izkustvenim učenjem vključuje tako izkušnje, kot čustva in spodbuja celostni razvoj otrok. Otroci so zunaj bolj fizično aktivni, preverjajo lastne moči in zmožnosti, razvijajo sposobnost komunikacije ter sodelovanja. Tu je še izboljšana pozornost in koncentracija otrok. Z malo inovativnosti, ustvarjalnosti, energije in poguma boste dosegli veliko boljše vzgojne in učne rezultate kot vaši kolegi, ki ostajajo v vrtcih in šolah.
Terapevti

V gozdu zlahka pridobimo občutek notranjega miru in se zavemo, da je svet živ, zanimiv in pomemben. Obenem pa je narava eden poglavitnih virov za ustvarjalne navdihe. Bivanjska praznina današnjega človeka, večna naglica, hrup, številne naloge in vsakodnevno sprejemanje številnih informacij slej ko prej pripeljejo do težav s stresom, tesnobo, depresijo.

Raziskave in izkušnje kažejo, da se v naravi ljudje počutimo bolje. Gozd človeka sprošča, umirja srčni utrip, odpočije utrujene oči, zmanjšuje napetost v telesu, okrepi pozitivno razpoloženje, omogoča sprostitev in izboljša občutek zadovoljstva z življenjem. Narava nam lahko vsakodnevno z majhnimi brezplačnimi trenutki osmišlja življenje. V nekaterih evropskih državah jo zdravniki že uporabljajo kot del terapij za otroke in odrasle.

Kratka zgodovina gozdne pedagogike

Zgodba gozdne pedagogike se je v Sloveniji začela sistematično razvijati leta 2010, ko so s prvimi evropskimi projekti, v katere so se kot partnerji vključevale posamezne občine in izobraževalne ustanove, k nam prišle izkušnje iz drugih evropskih držav: Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Norveške in Danske. Odstrle so nam poznan, a že skoraj popolnoma pozabljen pogled na z naravo povezanim otroštvom in vzgojo otrok. V Sloveniji in tudi drugje po Evropi in svetu so dobro razviti tako imenovani gozdni vrtci in šole, ki so namenjeni predvsem predšolskim in šolskim otrokom in imajo gozdno pedagogiko integrirano v kurikul in učne načrte.

Učinki gozdne pedagogike

Preživljanje prostega in vzgojno-izobraževalnega časa v gozdu ima za otroke številne pozitivne učinke. Otroci so v naravi manj obremenjeni, svobodneje razmišljajo in so zato bolj ustvarjalni. Gozdni tereni jim omogočajo naravno gibanje, kar vpliva pozitivno na razvoj možganov in posledično motoričnih ter učnih sposobnosti. V gozdu se otroci lažje umirijo in gradijo medsebojne odnose. Preko igre pridobivajo raznolike veščine potrebne za vsakdanje življenje. Preživljanje časa v naravi v vsakem vremenu vpliva ugodno na njihovo zdravje. Otroci pridobijo pristen stik z naravo ter jo zato boljše razumejo in cenijo ter varujejo. Gozd je odlično okolje tudi za vzgojo, učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami.

Kdo je gozdni pedagog?

Gozdni pedagog je oseba, ki ima znanje o gozdu in njegovem delovanju, ne samo v naravoslovnem, ampak tudi doživljajskem pogledu. Pri vodenju skozi gozd vam bo pokazala vse tisto, kar je očem prikrito in vas navdušila za pogostejše obiske gozda. Pri tem bo znanje oblikovala na doživetjih in situacijskem učenju, ki jih bo znala prilagoditi udeležencem, od najmlajših pa do starejših.

Primeri dobrih praks v Sloveniji

V Sloveniji deluje že številne gozdne šole in gozdni vrtci, ki se povezujejo v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije. Ti so nekoliko drugačni od tistih v tujini, saj so prilagojeni slovenskim razmeram. Mnogi vzgojitelji in učitelji so že osvojili cilje gozdne pedagogike in vključujejo gozd in naravo v redne vzgojno – izobraževalne procese in v vsa učna področja.

Vrtec Čriček pri OŠ Matije Valjavca Preddvor

Na Zgornji Beli pri Preddvoru so v gozdu v bližini vrtca uredili Micino igralnico, ki se imenuje po sovi Mici. V to naravno igralnico zahajajo otroci skupaj z vzgojiteljicami večkrat tedensko. Na določenem prostoru v gozdu so uredili naravne kotičke in jih poimenovali Kotiček dom, Kotiček na štoru, Gledališče, Okrogi kotiček, Pleteni kotiček itd. Nekateri kotički ostanejo dlje časa, drugi se, tako kot narava, neprenehoma spreminjajo. Kotički so namenjeni prosti domišljijski igri pa tudi načrtno izvedenim dejavnostim, ki jih s tem preselijo iz vrtca na prosto. Nekatere pripomočke za igro in urejanje igrišča prinašajo otroci s seboj v gozd na vozičku Bubi. Z veliko skrbjo in obzirnostjo do narave gozdno igrišče redno urejajo, a hkrati skrbijo, da posegi v naravo niso preveliki.

Mateja Mušič, vzgojiteljica: »Starejši vsako leto znova uvedejo v svet gozda mlajše otroke, ki se pridružijo skupini, in zgodba se nadaljuje.«

OŠ Toneta Čufarja Jesenice

Gozdno pedagogiko na razredni stopnji izvajajo pod imenom Gozdni dan. Delno so jo začeli izvajati v šolskem letu 2014/2015. Redno, enkrat tedensko jo izvajajo od šolskega leta 2016/2017. Ko imajo gozdni dan, se odpravijo v naravo, kjer izvedejo pouk. Gredo ob vsakem vremenu, zato so otroci primerno opremljeni. S seboj imamo gozdne nahrbtnike, v katerem je plastenka z vodo ali termovka s čajem, kapa, rokavice, dežnik, odvisno od pričakovanega vremena. Obuti so v pohodne čevlje.

Klavdija Klinar, učiteljica: »Gozdni dnevi nam zelo popestrijo šolsko leto in komaj čakamo, da se odpravimo k pouku v naravo. Vedno znova iščem nove učne situacije, ki naredijo učenje zanimivo. Učenci lahko pozdravijo svoje drevo in mu zaupajo težave, pogledajo v škratovo luknjo, če se v njej skriva sporočilo ali presenečenje, uživajo v opazovanju, spremembah, vedno novih odkritjih, fizičnih aktivnostih, ustvarjanju in seveda prosti igri. Zdi se nam, da nas je narava sprejela in da smo postali del nje. Tudi v letošnjem letu nadaljujemo z gozdnimi dnevi.«

OŠ Valentina Vodnika Ljubljana

Na metli potujemo in raziskujemo ali Pouk izven učilnice (SOS – School OutSide) je pedagoška novost, ki jo od 2013 razvijajo v okviru inovacijskih projektov na ZRSŠ. Zadnji dve leti jo izvajajo po celotni izobraževalni vertikali od 1. do 9. razreda. V njem razvijajo SOS aktivnosti učenja in poučevanja, ki so kombinacija odprtega učnega okolja: park, igrišče, gozd, trg, bajer, knjižnica, učilnica, ki jo spremenimo v želen prostor in raziskovalno-doživljajskega pristopa. V odprtem učnem okolju uporabljajo vse učne vire, ki so jim na voljo: živo in neživo naravo, pisne vire, določevalne ključe, svetovni splet, strokovnjake, ki so vključeni v raziskovanja ali celo, le mimoidoče ter številna orodja, kot so naravni materiali, laboratorijska oprema, merilne naprave, kompase, telefone, ki jih uporabijo kot fotoaparate, orodje za orientacijo ali kot merilno napravo.

Renata Filipič, učiteljica: »Do vseh postojank na katerih potekajo raziskovanja hodimo peš. Pouk v naravi kot obvezni del šolske prakse ne bo prispeval samo k boljšemu znanju naših učencev, ampak tudi k manj sedečemu načinu življenja in boljšemu zdravju.«

Primeri dobrih praks v tujini

V Evropi poznajo nekatere dežele gozdno pedagogiko že iz 50. let 20. stoletja. Prve gozdne šole so se oblikovale na Švedskem. Njihov namen je bil dokaj ozko usmerjen v poučevanje otrok o naravi, s poudarkom na pridobivanju praktičnih izkušenj in veščin v naravi. S Švedske se je ideja preselila na Dansko, kjer je postala del kurikula predšolske vzgoje. V 90. letih se je koncept razširil še v Veliko Britanijo, kjer deluje močna mreža gozdnih šol. V evropskem prostoru obstajajo danes različne oblike in organizacije, ki izvajajo dejavnosti gozdne pedagogike. To so lahko gozdni vrtci, gozdne šole, naravoslovni dnevi in tabori, naravovarstvene akcije ipd.

Norveška

Na Norveškem število gozdnih vrtcev zelo narašča. Vrtcev, ki delujejo po principu gozdne pedagogike, je kar 10. Številnih učinkov, ki jih imajo gozdni vrtci na otroke, se zelo dobro zavedajo. Otroci so veliko časa zunaj v naravi, ne glede na vreme in v vseh letnih časih, tudi pri nizkih temperaturah, na primer pri minus 10 stopinj Celzija. Učenje poteka skozi spontano igro, že od majhnega nabirajo otroci izkušnje in veščine pri premagovanju vsakodnevnih ovir v naravi. Eden takšnih vrtcev je v mestu Tromsø city na severu Norveške.

Danska

Film prikazuje primer gozdnega vrtca na Danskem. Za 10 odstotkov otrok, ki obiskujejo vrtce, predstavlja vrtec gozd. V gozdu so vsak dan, ob vsakem vremenu. Primerno oblečeni se igrajo v blatu, plezajo po drevesih in se igrajo z noži, pa vendar jim nihče ne govori, naj tega ne počnejo. Gozdni vrtec v mestecu Skive je le eden od takšnih vrtcev. V zadnjih letih se je število gozdnih vrtcev na Danskem podvojilo, nad učenjem v gozdu se navdušujejo tudi mnoge šole.

Velika Britanija

Film prikazuje, kako poteka dan v eni od britanskih gozdnih šol (Eastwood Nursery Forest School, Wandsworth, London), ki so namenjene predšolskim otrokom. Za otroke, ki živijo v mestih, je stik z naravnim okoljem še toliko pomembnejši kot pri tistih na podeželju. Otroci se učijo v naravnem okolju enkrat ali večkrat tedensko v vsek letnih časih. Učenje in igra v naravi sta drugačni kot v standardiziranih šolah. V naravi si skupaj z vzgojitelji pripravijo zavetje, zakurijo ogenj in preprosto uživajo v spontani igri.

Povezave

Najboljša naložba

v prihodnost otrok

je učenje v gozdu.

Gradimo temelje

učljivosti otrok.

Navdušujemo,

inspiriramo,

povezujemo.