Na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki so z aktualnim šolskim letom začeli izvajati projekt Gozdoljub. Gre za pouk v naravi, ki ga omogočajo vsem prvošolčkom šole enkrat tedensko. Z otroki preživijo štiri ure pouka na prostem – v gozdu, ob reki, na travniku in igrišču. Pri Gozdoljubu učenci osvajajo potrebna znanja iz šolskega programa na nevsiljiv način, skozi igro in raziskovanje. Pri projektu sodeluje več strokovnih delavk, nam pa sta ga predstavili specialna pedagoginja Katarina Podrekar in učiteljica razrednega pouka Maja Trojar Kepic.

Nam lahko na kratko predstavite vašo šolo?

Katarina: Naša šola je v Škofji Loki v soseski Podlubnik. Šola je v bližini reke Sore in bližnjega gozda. Prednost naše šole je v tem, da imamo veliko travnatih površin, kar dodatno pripomore udejanjati naš projekt Gozdoljub. Matična šola ima 22 oddelkov od 1. do 9. razreda. Imamo pa tudi tri podružnične šole: PŠ Bukovica, PŠ Bukovščica in PŠ Lenart.

Kako ste prišli prvič v stik z gozdno pedagogiko?

Katarina: Z gozdno pedagogiko sem se prvič srečala na Pedagoški fakulteti v času študija specialne in rehabilitacijske pedagogike. O gozdni pedagogiki sem veliko prebrala že na spletu in iz knjižničnega gradiva. V mesecu juniju sem obiskala tudi bližnji vrtec, ki deluje po principih naravnega učenja, kar me je še dodatno spodbudilo k realizaciji projekta na naši šoli.

Od kje ideja za Gozdoljuba?

Katarina: Ideje v glavi so kar deževale, a nobena ni sprva padla na plodna tla. Kar naenkrat pa se mi je pred očmi pojavila maskota, gozdni mož, ki sem mu nadela ime Gozdoljub. Njegovo ime sem ponesla tudi na ime projekta pouka v naravi.

Maskoto Gozdoljub je izdelala Helena Matičič Hostnik; otroke spremlja pri vseh dejavnostih v naravi (foto Katarina Podrekar).

Kako rešujete organizacijske izzive? Kako je s slabim vremenom?

Maja Trojar Kepic: Na srečo zaenkrat ni veliko težav pri organizaciji. Problemi nastajajo zaradi neustreznega vremena ali kakšnega neprimerno oblečenega in obutega otroka. En oddelek ima z vremenom veliko srečo, saj so samo enkrat prekinili Gozdoljuba zaradi obilnega dežja. Drug oddelek je v primeru dežja iskal dan v tednu, ko je bilo vreme dokaj ustrezno za izvedbo. Starše obvestimo o dnevu, ko bomo izpeljali Gozdoljuba, zato tudi sami preverijo vreme in učence večinoma dobro pripravijo za pouk v naravi. Seveda se vedno najde kakšna izjema.

Kdo vse hodi v gozd in sodeluje pri Gozdoljubu?

Katarina: Pri projektu sodelujeta obe učiteljici dveh prvih razredov in njihovi vzgojiteljici, dve specialni pedagoginji in zunanja izvajalka. Aktivnosti v okviru Gozdoljuba potekajo v bližnjem parku, v okolici šole, na igriščih in travnatih površinah za šolo, ob reki Sori in v bližnjem gozdu.

Gozdoljub poteka vedno v naravi: v gozdu, na travniku ali pa tudi na šolskem igrišču (foto Maja Trojar Kepic).

Ste vsi enako navdušeni? Kdo se spomni, kaj boste počeli?

Maja Trojar Kepic: Vsi, ki sodelujemo pri Gozdoljubu, smo navdušeni nad poukom v naravi. V projekt smo stopili strokovni delavci, ki se tega dela veselimo. Dejavnosti si razdelimo. Vsak učitelj razmisli, kako bo potekala dejavnost. O dejavnostih se pogovorimo, da uskladimo organizacijo oz. drug drugemu podamo kakšen nasvet in si pri izvedbi pomagamo. Ideje črpamo iz izkušenj. Veliko dejavnosti samo prestavimo iz razreda v naravo in prilagodimo oz. izdelamo določen material. Veliko idej dobimo na spletu in jih prenesemo v naravo.

Prvošolčki, ki obiskujejo OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki, redno zahajajo v gozd (foto Mojca Pretnar).

Katarina: Sama največ idej črpam iz raznih seminarjev, ki sem jih v preteklosti obiskala, pa tudi iz spleta, še zlasti iz Pinteresta. Idejo najprej analiziram v glavi in jo prilagodim populaciji učencev. Vključujem veliko vaj za koncentracijo in usmerjanje pozornosti, motoričnih vaj, vaj fonološkega zavedanja, aktivnosti za izboljšanje koordinacije, vidnega sledenja, finomotoričnih spretnosti, vaj za grafomotoriko. Seveda vse stremimo k temu, da so učenci kreativni in ustvarjalni. Skozi leta sama opažam, da imajo učenci največ težav prav na teh področjih. Pomembno je težave odpravljati in spodbujati ustrezen razvoj že v predšolskem obdobju in prvih letih šolanja.

Kaj vse počnete v gozdu? Katere predmete izvajate v gozdu?

Maja Trojar Kepic: V gozdu izvajamo različne dejavnosti. Pojemo, računamo, spoznavamo glasove, črke, številke, izvajamo vaje za ravnotežje, grafomotoriko, koncentracijo, pozornost.

Izvajamo matematiko, spoznavanje okolja, slovenščino in glasbeno umetnost. Konec pomladi oz. poleti se bomo lotili tudi likovne umetnosti.

Če boste vprašali otroke, kaj najraje počenejo, bodo rekli, da se najraje igrajo. Učiteljice smo multipraktiki in rade počnemo različne stvari, zato tudi pri Gozdoljubu nimamo najljubše dejavnosti.

Se morda spomnite kakšne gozdne prigode, ki vam je še posebej ostala v spominu?

Maja Trojar Kepic: Simpatična prigoda je bila jeseni, ko smo imeli na voljo na kupe suhega listja. Učenci so naredili kupe in skakali vanje, se valjali po listih in jih metali v zrak. Gotovo so še zvečer med slačenjem oblačil našli kakšen list.

Otroci jeseni zelo uživajo v igri z listjem (foto Mojca Pretnar).

Ali je kdaj nestandardne gozdne dejavnosti kaj težje umestiti v učni načrt? Se pripravljate za delo v gozdu drugače kot za delo v šoli?

Maja Trojar Kepic: Za gozdne dejavnosti uporabimo učno snov, ki se jo lahko izvaja v gozdu (npr. učenje nove črke, številke, iskanje glasov …) in jo lahko umestimo v učni načrt.

Za delo v gozdu se je potrebno bolj pripraviti. Dobro je treba razmisliti, kako bomo izvedli dejavnost, kateri material moramo pripraviti oz. izdelati, katere pripomočke potrebujemo … Nič ne sme manjkati, saj ne moremo na hitro »skočiti« nazaj v učilnico, če bi kaj pozabili.

Kako se učenci odzivajo na Gozdoljuba? Kje vidite glavne prednosti?

Maja Trojar Kepic: Učenci vedo, kdaj je Gozdoljub na urniku in se ga veselijo. Radi gredo ven v naravo. V gozdu se večinoma takoj začnejo igrati z vejami, listi … Velikokrat je problem zaključit igro, ki se jo začnejo igrati, in začeti vodeno dejavnost. Najraje bi se igrali prosto igro. Prednost gozda je zagotovo tišina, vonj po gozdu, naraven material …

Učenci se pouka v naravi zelo veselijo (foto Katarina Podrekar).

Kakšni so odzivi kolegov, vodstva, staršev?

Katarina Podrekar in Maja Trojar Kepic: Odzivi so pozitivni. Staršem je všeč, da so otroci na zraku in se čim več gibljejo. Vodstvo Gozdoljuba podpira in nas spodbuja, da projekt izvajamo tudi prihodnje leto. Starše in tudi kolege seznanjamo z aktualnim dogajanjem pri Gozdoljubu tudi preko naše šolske spletne strani.

Kakšni so vaši cilji za v prihodnje?

Maja Trojar Kepic in Katarina Podrekar: Naš načrt je, da Gozdoljub tudi v prihodnje zaživi v prvih razredih. Z učiteljicama letošnjih prvih razredov pa Gozdoljub vstopa naprej v 2. razred. V letošnjem šolskem letu bomo izdale tudi Gozdoljubov priročnik, kjer bodo zbrane vse naše aktivnosti, ki jih bomo izvajale tekom celega šolskega leta.

V letošnjem šolskem letu se veselimo pomladi in poletja, da bomo lahko gozd še večkrat uporabili za naš pouk.

Kakšen mora biti gozdni pedagog? Katere so vaše glavne kvalitete?

Katarina Podrekar: Gozdni pedagog mora imeti najprej jasno vizijo, da lahko vsem učnim ciljem sledi tako v učilnici kot v naravi. Pomembna je motivacija in notranja želja, da za izpeljavo aktivnosti zunaj potrebuješ čas, tudi izven svojega delavnika, da lahko pripraviš potrebne materiale. Gozdoljub je izziv, ki vedno prinese človeku veliko tudi na osebnostnem področju. Otroke vidiš v povsem drugem okolju. Njihovi odzivi, koncentracija zunaj učilnic so drugačni, več je interakcije med njimi in učitelji. Vsekakor je vsaka nova stvar v življenju sprva težka, še posebej, če ti ideja ni blizu in znana. V ljudeh je prisotno prepričanje, da ne bodo zmogli. Potrebno je vsaj poskusiti, mogoče vsaj enkrat – Gozdoljub še nikogar med nami ni pustil razočaranega.

Naj zaživijo novi gozdoljubi še na kakšni šoli. V spodbudo naj jim bom naslednja misel Paola Coelha: »V gozdu sto tisočih gozdov, niti dva lista nista enaka. In nobeni potovanji po isti poti nista enaki.«

Mija Bokal

Otroci se v gozdu učijo matematike, slovenščine, spoznavanja okolja, glasbene in likovne umetnosti, najraje pa imajo prosto igro (foto Mojca Trojar Kepic).