Klopi so vedno aktualna tema, saj se z boleznimi, ki jih prenašajo srečujemo vsako leto znova in vsako leto znova nam povzročijo nekaj skrbi. Najpogostejši sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Prve zapise o klopnem meningoencefalitisu so našli v cerkvenih registrih iz 18. stoletja, na Finskem. Klopi postanejo aktivni, ko se temperatura zemlje dvigne med 5 in 7 stopinj celzija. Njihovo preživetje v naravi je poleg temperature, odvisno tudi od vlage, ustreza jim visoka zračna vlažnost, suše in suhih področij ne marajo.

Dejstva:

  • Klopni meningoencefalitis je težja bolezen, vendar je okužen samo 1 odstotek populacije klopov, medtem, ko je delež klopov, ki prenašajo boreliozo dosti večji, v posameznih predelih tudi do 50 odstoten.
  • Veliko okužb poteka brez značilnih simptomov in težav, kar pomeni, da ljudje bolezni prebolijo, ne da bi vedeli, da so preboleli klopni meningitis ali boreliozo. Pri klopnem meningitisu na ta način poteka kar 75 do 98 odstotkov okužb, pri boreliozi pa približno 50 odstotkov okužb.
  • Če klopa okuženega z lymsko boreliozo odstranimo v 12 urah, možnosti za okužbo praktično ni. Zato vedno poudarjamo pomembnost preventive in čimprejšnje odstranitve klopa.
  • Klop, ki je okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa, prenese okužbo praktično takoj, ko se prisesa, vendar je kot smo že zgoraj napisali okužen samo 1 odstotek populacije, oziroma po raziskavah (Durmiši 2006) le 0,6% populacije. Cepljenje je učinkovito, tudi pri otrocih.

PREVENTIVA:

Uporaba naravnih repelentov, ker pogosta uporaba sintetičnih repelentov, sploh za otroke ni priporočljiva, čeprav nudijo daljšo zaščito. Med naravne repelente spadajo eterična olja (eterično olje evkalipta, krvomočnice, sivke, cedre, limonske trave, klinčkov, poprove mete, rožmarina) in piretrini, to so rastlinski izvlečki, ki imajo insekticidno delovanje. V sintetičnih repelentih pa najpogosteje najdemo ikaridin in še nekoliko močnejši dietiltoluamid (DEET). Višja je koncentracija DEET-a, bolj je repelent škodljiv v drugem oziru. Pozorno preberite besedila na embalaži izdelkov!

Vbodi so pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih in zato so po obisku gozda nujni temeljiti pregledi, saj je v Sloveniji večja težava borelioza, pri kateri pride do okužbe samo v primeru, če klop ni bil odstranjen pravočasno. Tu je ključno sodelovanje s starši, da otroke doma stuširajo, temeljito pregledajo in operejo gozdna oblačila. Pri otroku je nujen pregled lasišča, predelov za ušesi, vseh pregibov, med prsti rok in nog. Klop namreč kar nekaj ur pleza po gostitelju preden se začne hraniti.

Vedno obvestite starše, da ste bili v gozdu. Dobro je, da glede obiskov gozda teče učinkovita komunikacija že od začetka: »Naša skupina bo obiskovala naravna okolja, zato, ker ima to za vaše otroke številne prednosti,….« Vsekakor bomo večjo škodo naredili, če bomo otroke zapirali noter, kot pa, če občasno dobi kakšnega klopa, ker ga bo v življenju prej ali slej.

Klopi so v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi, parkih in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Vseeno priporočam, da se v spomladanskih mesecih ne gibljete čez (visoko) zeliščno plast, ker največ klopov čaka prav v tej plasti in bo večja verjetnost, da ga poberejo. Odličen je odrasel gozd, brez goste podrasti, gibanje po vlakah, gozdnih cestah.

Za zaključek, klopi so se namnožili v taki meri zato, ker je porušeno naravno ravnovesje, saj se je zaradi iztrebljanja plenilcev (volkov, risov,….) povečalo število srnjadi in jelenjadi, ki so zdaj njihov glavni gostitelj.

Naj vas klopi ne odvrnejo od igre in učenja v naravi, saj so njene koristi za otroka nedvomno velike.